Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v nedavni sodbi (št. VIII Ips 11/2023) z dne 28. julija 2022 obravnavalo pomembno pravno vprašanje v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi vodilnih delavcev za določen čas. Ta zadeva se je nanašala na morebitno nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe in pomeni pomemben vpogled v razlago pogodbenih klavzul v luči zakonskih določb. Odvetniška družba v Ljubljani / odvetnik za delovno pravo o tem primeru poroča v tem članku.

Za kaj je šlo v zadevi?

Vprašanje je nastalo, ker je bil tožnik imenovan za generalnega direktorja družbe za določen štiriletni mandat, ki se je začel 1. aprila 2019 in končal 31. marca 2023. Tožnik je nato 8. aprila 2019 s toženo stranko podpisal pogodbo o zaposlitvi za enako obdobje. Ključno je, da se spomnimo, da za managerske pogodbe veljajo izjeme iz 73. člena ZDR-1 (Zakon o delovnih razmerjih).

Tožnikova pogodba o zaposlitvi je vsebovala posebno določbo, ki je določala, da v primeru odpoklica ali razrešitve direktorja pred iztekom mandata pogodba o zaposlitvi za določen čas ne preneha in da ostane zaposlen (na drugem ustreznem delovnem mestu) do izteka pogodbe. Poleg tega je dopuščala odpoved v skladu z zakonom na enak način kot za druge zaposlene v družbi.

Nadzorni svet je 3. novembra 2020 tožnika razrešil z mesta izvršnega direktorja zaradi pomanjkanja zaupanja, česar nobena stranka ni problematizirala. Tožena stranka je nato 27. novembra 2020 izdala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe za določen čas. Tožniku je delovno razmerje prenehalo 8. januarja 2021, po izteku odpovednega roka.

Kaj je odločilo Vrhovno sodišče?

Sodba je vsebovala naslednje ugotovitve in stališča:

1. Prevladujejo pogodbene določbe: Sodišče je poudarilo, da je člen 9(1) pogodbe o zaposlitvi predstavljal poseben pogodbeni pogoj, o katerem sta se dogovorili obe stranki. Določal je, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ne preneha, če je generalni direktor razrešen pred iztekom svojega mandata. Ta pogodbena določba je prevladala nad splošnejšimi zakonskimi pravili (tudi tistimi, ki so bila v bistvu splošna praksa).
2. Določitev pogojev: Poskus tožene stranke, da po sprejetju brezpogojne pogodbene obveznosti naknadno postavi pogoje, kot je razpoložljivost ustreznega delovnega mesta, je bil spoznan za neveljavnega. Sodišče je ugotovilo, da: ko se stranka enkrat pogodbeno strinja z obveznostjo, je morebitna poznejša prizadevanja za spremembo pogojev ne morejo odvezati od izpolnitve te obveznosti, če se druga stranka s tem ne strinja.
3. Veljavnost poslovnega razloga: Sodišče je tudi menilo, da veljavnost poslovnega razloga za prekinitev pogodbe ni pomembna zaradi neizpolnitve dogovorjene pogodbene obveznosti.
4. Priznanje delovnega razmerja je v takšnih primerih pravilen zahtevek: V skladu s procesnimi pravili bistvo ugodnih odločitev v sporih v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni ugotovitev nezakonitosti odpovedi, temveč priznanje, da delovno razmerje traja ali obstaja. V skladu s sodno odločbo je delavec upravičen do nadaljevanja delovnega razmerja ne glede na odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sklep o temeljnih ugotovitvah

Sodna odločba, sprejeta v tej zadevi, poudarja pomen posebnih pogodbenih klavzul v menedžerskih pogodbah o zaposlitvi za določen čas, zlasti če so dogovorjene in jih obe stranki jasno sprejmeta. Poudarja, da so te pogodbe včasih drugačne v primerjavi z običajnimi pravili delovnega prava ali v zvezi z njimi in da morajo stranke kljub temu spoštovati svoje (pogodbene) obveznosti.

Ta primer morda najbolje poudarja, da razrešitev vodilnega delavca ne pomeni samodejne ali nujne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zadeva predstavlja precej pomemben precedens, ki poudarja pomen spoštovanja in upoštevanja pogodbenih obveznosti ter spoštovanja posebne pravne ureditve, ki se uporablja za vodstvene funkcije.

Ta primer in njegova vsebina lahko služita kot opomin (tako delodajalcem kot delavcem), da skrbneje pripravijo in upoštevajo pogoje svojih pogodb o zaposlitvi, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, ter da se zavedajo pravnega pomena pogodbenih obveznosti, ki so v njih določene.

Zaključne opombe

Ureditev (odpovedi pogodbe o zaposlitvi) določa pravno podlago za pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev na delovnem mestu v Sloveniji. Odvetnik za delovno pravo v Ljubljani lahko zagotovi pravne storitve, vključno s pravnim svetovanjem in zastopanjem delodajalcev/delavcev v zadevah, povezanih z delovnim pravom/postopki ali z odpovedjo pogodb o zaposlitvi.

Če potrebujete pravne storitve iščete odvetniško družbo v Ljubljani znotraj katere vam lahko svetuje odvetnik za civilno pravo / odvetnik za delovno pravo, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Usposobljen odvetnik za delovno pravo ali odvetniška družba v Ljubljani vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje – pomaga vam krmariti po zapletenosti slovenskega delovnega prava in zagotovi, da so vaše pravice zaščitene.

Več informacij o delovnem pravu v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več delovnopravnih tem najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe zlasti z naslovom “odvetnik za delovno pravo”.