Oglaševanje predpisanih zdravil: Dovoljene in prepovedane prakse po pravu EU

Sodišče Evropske unije (SEU) je v zadevi C-517/23 – Apothekerkammer Nordrhein obravnavalo vprašanje skladnosti nemške zakonodaje s pravom EU v zvezi z oglaševanjem zdravil na recept. Ključna ugotovitev SEU je, da lahko države članice dovolijo določene oglaševalske ukrepe za spodbujanje nakupa nedefiniranih zdravil na recept v obliki popustov ali fiksnih zneskov, hkrati pa lahko prepovejo druge oblike oglaševanja, kot so boni za nakup drugih izdelkov.

Ozadje primera (Sodišče Evropske unije)

Podjetje DocMorris, nizozemska lekarna za prodajo na daljavo, je od leta 2012 v Nemčiji izvajalo različne oglaševalske kampanje za promocijo nakupa zdravil na recept. Te kampanje so vključevale:

• Popuste in izplačila fiksnih zneskov za nedefinirana zdravila na recept.
• Nagrade v vrednosti od 2,50 do 20 EUR, pri čimer natančen znesek nagrade ni bil vnaprej določen.
• Bone za kasnejši nakup drugih izdelkov, kot so zdravila brez recepta in izdelki za zdravje in nego.

Na pobudo strokovnega združenja farmacevtov je deželno sodišče v Kölnu izdalo odločbo, s katero je prepovedalo oglaševalske kampanje DocMorris. Ker so bile nekatere od teh odločb kasneje razveljavljene, DocMorris zdaj pred nemškimi sodišči zahteva odškodnino v višini približno 18,5 milijona evrov, saj trdi, da so bile izdane odločbe od vsega začetka neutemeljene oziroma neskladne s pravom EU.

Ključna pravna vprašanja in stališče (Sodišče Evropske unije)

Nemško zvezno vrhovno sodišče je na Sodišče Evropske unije naslovilo vprašanje, ali je nemška zakonodaja, ki dovoljuje oglaševanje v obliki popustov in fiksnih zneskov, vendar hkrati prepoveduje druge oglaševalske prakse, skladna z Direktivo 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini.

1. Popusti in fiksni zneski za zdravila na recept

Sodišče Evropske unije je presodilo, da direktiva ne zajema oglaševalskih ukrepov, ki spodbujajo nakup nedefiniranih zdravil na recept z uporabo popustov, fiksnih izplačil ali nagrad, katerih natančna višina ni vnaprej znana. Takšni ukrepi vplivajo zgolj na izbiro lekarne, ne pa na samo porabo zdravil. Ko pacient prejme recept, je edina preostala izbira izbira lekarne, kjer bo zdravilo kupil.

Posledično direktiva ne preprečuje, da bi bili takšni oglaševalski ukrepi, v kolikor so v obliki določenega zneska ali metode izračuna tega zneska, zakoniti po nemškem pravu.

2. Omejitve zaradi zaščite potrošnikov

Sodišče Evropske unije je poudarilo, da lahko države članice na podlagi drugih predpisov EU, zlasti zaradi zaščite potrošnikov, prepovejo oglaševalne ukrepe, ki spodbujajo nakup zdravil na recept z nagradami, katerih višina ni vnaprej določena. Takšna prepoved preprečuje, da bi potrošniki precenili vrednost nagrade, kar bi jih lahko spodbudilo k neobjektivnim odločitvam pri izbiri lekarne.

3. Boni za kasnejši nakup zdravil brez recepta in izdelkov za nego

Sodišče Evropske unije je ugotovilo, da direktiva zajema oglaševalske ukrepe, ki ponujajo bone za nakup zdravil brez recepta ali izdelkov za nego in zdravje. Takšni boni spodbujajo potrošnjo zdravil brez recepta, saj jih obravnavajo enako kot druge izdelke in s tem odvračajo potrošnike od objektivne presoje potrebe po teh zdravilih.

Zato direktiva ne preprečuje nacionalnih predpisov, ki takšne oglaševalske ukrepe prepovedujejo.

Zaključek (Sodišče Evropske unije)

Sodba SEU v zadevi C-517/23 | Apothekerkammer Nordrhein potrjuje, da imajo države članice določeno diskrecijsko pravico pri urejanju oglaševanja zdravil na recept. Medtem ko lahko dovolijo popuste in fiksna izplačila, lahko prepovejo druge oblike spodbujanja nakupa, zlasti bone za nakup drugih izdelkov in nagrade, katerih višina ni vnaprej znana. Ta odločitev ima pomembne posledice za lekarniški sektor in regulacijo oglaševanja zdravil v državah članicah EU.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe.