Uvod

Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 25. 2. 2025 (I Cp 597/2024) zavrnilo pritožbo predlagateljice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njen predlog za ureditev uporabe solastne nepremičnine. Predlagateljica je predlagala, da bi se nepremičnina uporabljala izmensko v tedenskih intervalih, vendar je sodišče ocenilo, da takšna ureditev ni mogoča in da bo vprašanje uporabe rešljivo zgolj z delitvijo solastnine.

Potek postopka in stališče sodišča prve stopnje

Predlagateljica je z dne 19. 10. 2023 podala predlog, da se uporaba nepremičnine, ki je v solastnini obeh udeležencev vsak do polovice, uredi tako, da bi si jo izmenjevalno uporabljala po tedenskih intervalih. Sodišče prve stopnje je njen predlog zavrnilo, saj je presodilo, da tovrstna ureditev zaradi razmerja med strankama in narave nepremičnine ni mogoča. Prav tako je presodilo, da je edina mogoča rešitev delitev nepremičnine ali pravdni postopek za določitev uporabnine.

Pritožba predlagateljice – Višje sodišče v Mariboru

Predlagateljica se je zoper odločitev sodišča prve stopnje pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Sklicevala se je na 149. čen ZNP-1, ki določa, da mora sodišče urediti razmerja med solastniki, če med njimi ni soglasja o načinu upravljanja in uporabe. Menila je, da bi moralo sodišče prve stopnje vsebinsko urediti uporabo nepremičnine, čeprav njen predlog morda ni bil popolnoma ustrezen. Prav tako je izpostavila, da ji nasprotni udeleženec onemogoča uživanje lastninske pravice in da ima pravico do rešitve stanovanjske situacije.

Odločitev – Višje sodišče v Mariboru

Višje sodišče v Mariboru je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Po mnenju sodišča je predlagateljica napačno razumela pomen nepravdnega postopka, saj sodišče ni dolžno sprejeti vsakega predloga, temveč mora presoditi, ali je predlagani način uporabe sploh mogoč. Sodišče je ugotovilo, da sporna nepremičnina predstavlja enodružinsko stanovanjsko hišo, ki ni fizično deljiva, ter da zaradi konfliktnih odnosov med solastnikoma souporaba ni mogoča. Prav tako je ocenilo, da bi bilo od nasprotnega udeleženca nesorazmerno pričakovati, da bi se vsak drugi teden preseljeval iz hiše.

Višje sodišče v Mariboru je tudi zavrnilo pritožbeni argument, da bi moralo sodišče prve stopnje izvajati materialno procesno vodstvo in predlagateljico usmerjati k drugačnemu predlogu. Po mnenju sodišča je predlagateljica imela možnost predlagati različne načine uporabe, vendar je vztrajala pri izmenjevalni uporabi, ki pa v obravnavanem primeru ni mogoča. Višje sodišče je zato pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje, da mora predlagateljica rešitev iskati v postopku delitve solastnine ali v pravdnem postopku za plačilo uporabnine.

Sklep

Sklep Višjega sodišča v Mariboru ponovno potrjuje stališče sodne prakse, da mora biti ureditev uporabe solastne nepremičnine izvedljiva in skladna z dejanskimi okoliščinami primera. Če solastniki niso zmožni sobivanja, sodišče ne more vsiliti deljene uporabe, če ta ni mogoča. Ključno sporočilo odločitve je, da morajo solastniki, ki se ne morejo dogovoriti o uporabi nepremičnine, svoje pravice uveljavljati bodisi s postopkom delitve bodisi z odškodninskim zahtevkom v pravdnem postopku.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe.