V zadevi I Up 253/2024 z dne 25. 2. 2025 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločalo o pritožbi zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bilo zavrženo pravno sredstvo tožnika zaradi domnevnega pomanjkanja pravnega interesa za vložitev tožbe. Zadeva izhaja iz upravnega postopka pred Upravno enoto Nova Gorica, kjer je bilo odločeno o odobritvi pravnega posla – prometa s kmetijskimi zemljišči – med A. A. kot kupcem in B. B. kot prodajalcem, medtem ko je bila identična pogodba med B. B. in tožnikom zavrnjena.

Upravno sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj naj bi iz zemljiškoknjižnega stanja izhajalo, da prodajalec ob odločanju ni bil več lastnik zemljišč – ta naj bi bila že predmet drugega pravnega posla, sklenjenega s tretjo osebo (C. C.) na podlagi pogodbe o preužitku iz leta 2014.

---

1. Ugotovitve sodišča prve stopnje in razlogi za zavrženje

Upravno sodišče je zavzelo stališče, da tožnik nima pravnega interesa za upravni spor, saj prodajalec nepremičnin ob vložitvi tožbe domnevno ni več razpolagal z lastninsko pravico nad zemljišči. Sodišče je poudarilo, da pogodba o preužitku z drugimi osebami ni bila izpodbijana in je bila odobrena s pravnomočno odločbo, zato naj bi odprava izpodbijane odločbe z dne 9. 3. 2020 tožniku ne mogla prinesti pravne koristi.

---

2. Stališča pritožnika – pritožba na Vrhovno sodišče

Pritožnik je s pritožbo izpodbijal zaključke sodišča prve stopnje ter poudaril, da je odprava odločbe pomembna zaradi uveljavljanja njegovih pravic iz veljavno sklenjene pogodbe s prodajalcem. Navajal je, da bi odprava izpodbijane odločbe pomenila ponovni postopek, v katerem bi bila njegova ponudba lahko znova presojana. Poudaril je možnost stvarnopravnega varstva preko izbrisne tožbe in opozoril na to, da ni nikoli zatrjeval, da pogodba o preužitku ni nična – v nasprotju z ugotovitvami izpodbijanega sklepa.

---

3. Odločitev – Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče je pritrdilo pritožniku in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Ključno vodilo presoje je bilo vprašanje pravnega interesa za vložitev tožbe. Sodišče je poudarilo, da je ta interes podan že, če bi uspeh s tožbo pomenil odpravo upravnega akta, ki je za tožnika neugoden, s čimer se izboljša njegov pravni položaj – tudi če končni uspeh v ponovljenem postopku pred upravnim organom ni zagotovljen.

Vrhovno sodišče je izrecno navedlo, da se vprašanje možnosti uspeha s tožbenim zahtevkom pred upravnim organom ne sme zamenjevati z vprašanjem dopustnosti sodnega varstva. V obravnavanem primeru bi bila odprava odločbe, ki je odobrila pravni posel z drugim kupcem in zavrnila tožnika, lahko prvi korak k uresničevanju pravnih učinkov pogodbe, sklenjene med prodajalcem in pritožnikom.

Ker je že obstoj takšne potencialne koristi zadostoval za priznanje pravnega interesa, se Vrhovno sodišče ni spuščalo v presojo drugih pritožbenih navedb. Ugotovilo je, da je bilo sklepanje sodišča prve stopnje materialnopravno napačno, zaradi česar je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

---

4. Pomen odločbe, ki jo je sprejelo Vrhovno sodišče za prakso

Sodba I Up 253/2024 ponovno potrjuje ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča o širokem pojmovanju pravnega interesa v upravnem sporu. Sodišče poudarja, da zadostuje že možnost izboljšanja pravnega položaja tožnika z uspehom v upravnem sporu – ne pa nujno uspeh v končnem upravnem postopku.

Za pravno prakso je sodba pomembna predvsem kot opozorilo na to, da vprašanje pravnega interesa ni identično vprašanju materialnopravne utemeljenosti zahtevka, temveč gre za procesno predpostavko, ki mora biti presojana samostojno. Posebej v primerih, kjer obstaja več medsebojno izključujočih pravnih poslov glede istih nepremičnin, je bistveno, da se tožnikom ne onemogoča dostopa do sodišča že na podlagi ugibanj o nadaljnjem uspehu v upravnem postopku.

---

5. Sklepne misli

Vrhovno sodišče je s sodbo I Up 253/2024 okrepilo sodno varstvo posameznikov v upravnih sporih in ponovno poudarilo pomen načela dostopa do sodišča. Presoja pravnega interesa mora biti izvedena z vidika procesnega cilja tožnika – doseči spremembo pravnega položaja – ne pa z vnaprejšnjo presojo materialnopravnih možnosti uspeha.

Odvetniki in pravni zastopniki naj bodo pri vlaganju tožb zoper upravne akte pozorni na to, da ustrezno argumentirajo procesno korist stranke. Kadar obstaja realna možnost, da bi bila z odpravo akta stranka postavljena v boljši pravni položaj, to praviloma zadostuje za izkaz pravnega interesa in s tem dopustnost sodnega varstva.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe