Z odločbo št. U-I-151/24-14 z dne 20. 3. 2025 je Ustavno sodišče Republike Slovenije presojalo insolvenčnopravno zakonodajo (ZFPPIPP). Ugotovilo je, da je zakonska ureditev, ki izključuje možnost pritožbe družbenika družbe z omejeno odgovornostjo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi dolžnikovega predloga, v neskladju z 25. členom Ustave. Odločba ne pomeni le razširitve procesnih pravic družbenikov, temveč ponovno potrjuje pomen pravice do pravnega sredstva kot temeljne ustavne kategorije.

---

Dejanski in pravni okvir zadeve

Višje sodišče v Ljubljani je ob odločanju o pritožbi družbenika družbe Lipis, d. o. o. – v stečaju, zoper sklep o začetku stečaja, ki ga je vložilo poslovodstvo družbe, ocenilo, da tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP družbeniku neutemeljeno onemogočata pravico do pritožbe. Poudarilo je, da sklep pomeni neposreden in dokončen poseg v upravljavske ter premoženjske pravice družbenikov in da zakonska ureditev ne omogoča učinkovitega sodnega varstva.

Sporna določba ZFPPIPP se glasi:

(1) Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.

(3) Domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena lahko izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.

(4) Osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik, lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.

---

Ustavnopravna izhodišča

Izguba poslovnega deleža in pravic družbenika po ZFPPIPP

Ustavno sodišče je ugotovilo, da z začetkom stečajnega postopka družbenik izgubi tako upravljavske kot premoženjske pravice, ki jih daje poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo. Po začetku postopka postane zgolj nosilec terjatve do razdelitvene mase, njegov pravni položaj pa je bistveno prizadet. Gre za poseg v ustavno varovane pravice iz 33. in 74. člena Ustave.

Pravica do pritožbe kot temeljna procesna pravica

V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave zagotavlja meritorno instančno presojo sodne odločbe. Ustavno sodišče je poudarilo, da odločitev o začetku stečajnega postopka pomeni odločitev o pravicah družbenikov, zato mora biti podvržena dvostopenjskemu sodnemu varstvu.

---

Presoja ustavne dopustnosti posega po ZFPPIPP

Uporaba strogega testa sorazmernosti

Sodišče je uporabilo strogi test sorazmernosti, saj gre za intenziven poseg v temeljno pravico. Preverjalo je, ali je poseg primeren, nujen in sorazmeren v ožjem pomenu besede. Ugotovilo je, da cilj – zagotovitev hitrosti postopkov – ne upravičuje izključitve pritožbe, ker ta tudi sicer po ZFPPIPP nima suspenzivnega učinka in ne vpliva bistveno na dolžino postopka.

Neutemeljenost sklicevanja na primerjalno pravo

Sodišče je zavrnilo argumente zakonodajalca, ki se je skliceval na nemško in hrvaško insolvenčno ureditev. Opozorilo je, da se v nemškem in hrvaškem pravu insolventnost dolžnika ne domneva, temveč mora biti izkazana, in da ti pravni redi ne poznajo ustavne pravice do pritožbe v enaki obliki kot slovenska Ustava. Primerjalnopravne ureditve torej ne opravičujejo obstoječe zakonske ureditve.

---

Ustavnopravne posledice in način izvršitve odločbe glede ZFPPIPP

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost tretjega in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP z Ustavo in določilo Državnemu zboru enoletni rok za odpravo protiustavnosti. Do takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži tudi družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, kadar je predlog vložen na podlagi 38. člena ZFPPIPP. Poleg tega mora sodišče tak sklep vročiti vsem družbenikom.

---

Zaključek

Odločba Ustavnega sodišča pomeni pomembno utrditev pravice do pritožbe kot ustavno varovane kategorije tudi v insolvenčnem pravu. Poudarja, da zakonodajalec ne more brez ustavno dopustnega razloga izključiti dvostopenjskega sodnega varstva, kadar gre za poseg v temeljne pravice. Ustavno sodišče je s tem korakom dodatno utrdilo položaj družbenikov kot pomembnih deležnikov v postopkih zaradi insolventnosti.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe.