197. člen ZIZ: ureditev vrstnega reda poplačila

V zadevi št. U-I-103/22, Up-265/22 je Ustavno sodišče RS dne 6. marca 2025 odločalo o ustavnosti tretje točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa vrstni red poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Po izpodbijani določbi je izvršba urejena tako, da imajo določene terjatve, med drugim tudi terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, ki so zapadle v zadnjem letu, prednost pred hipotekarno zavarovanimi terjatvami.

Hipotekarni upnik je zatrjeval, da takšna ureditev posega v njegovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, saj izničuje pričakovano vrstni red poplačila, ki temelji na času nastanka hipoteke in načelu prioritete.

Izvršba in ustavna pravica do zasebne lastnine ter pravni položaj hipotekarnih upnikov

Ustavno sodišče je pritrdilo stališču, da so pogodbene in prisilne hipoteke, skupaj z zavarovanimi terjatvami, ustavnopravno varovane s 33. členom Ustave RS. To pomeni, da je varstvo pričakovane prednosti pri poplačilu, ki jo hipotekarni upnik pridobi že z vpisom v zemljiško knjigo, del pravice do zasebne lastnine.

Ustavno sodišče je prepoznalo, da gre pri izpodbijani določbi za vertikalni poseg države (prek Finančne uprave RS) v pravico hipotekarnega upnika, saj se zakonodajalec odloča o prednostnem vrstnem redu med zasebnimi terjatvami in javnopravnimi obveznostmi.

Izvršba in varstvo sistemov socialnih zavarovanj kot ustavno dopusten cilj

V nadaljevanju presoje je Ustavno sodišče poudarilo, da je cilj zakonodajalca zagotoviti finančno vzdržnost sistemov obveznega socialnega zavarovanja, ki predstavljajo temelj pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave. Prispevki za socialna zavarovanja omogočajo delovanje sistema in s tem uresničevanje temeljnih pravic prebivalstva, med drugim do zdravstvenega varstva in pokojnin.

Zato je poseg v pravice hipotekarnih upnikov dopusten, saj zasleduje ustavno priznan javni interes.

Presoja sorazmernosti: časovno omejena prednost

Ustavno sodišče je izpostavilo, da je prednostno poplačilo strogo časovno omejeno – velja le za prispevke, zapadle v zadnjem letu pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. S tem je ekonomsko breme hipotekarnih upnikov omejeno, zakonodajalec pa je poskrbel za ustrezno ravnovesje med zasebnimi in javnimi interesi.

Sodba poudarja, da takšna ureditev ne izničuje bistva pravice hipotekarnega upnika, temveč gre za sorazmeren poseg, ki je primeren in nujen za dosego ustavno dopustnega cilja. Poleg tega velja podobna prednost tudi za druge posebej zaščitene terjatve, npr. preživninske terjatve, kar dodatno kaže na sistemsko konsistentnost zakonodajne ureditve.

Sklep: ureditev je skladna z Ustavo

Ustavno sodišče je odločilo, da tretja točka prvega odstavka 197. člena ZIZ ni v neskladju z Ustavo. Ugotovilo je, da varstvo sistemov socialnih zavarovanj kot javnega interesa upravičuje začasno prednostno poplačilo določenih terjatev, četudi to pomeni delno zmanjšanje pravic hipotekarnih upnikov.

Za odvetniško prakso je odločba pomembna, saj potrjuje, da hipotekarni upniki v izvršbah na nepremičnine niso vedno na prvem mestu, ter da morajo upoštevati posebne ureditve javnopravnih obveznosti, ki so vezane na ustavno varovane cilje.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe