Uvod

Sodišče Evropske unije (SEU) je v zadevi C-253/23 obravnavalo vprašanje skladnosti nemške zakonodaje s pravom EU glede tega ali je dopustna kolektivna tožba za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi kartelnega dogovora. Sodba naslavlja ključno vprašanje pravice do učinkovitega sodnega varstva in možnosti kolektivnega uveljavljanja odškodnine v primerih kršitve konkurenčnega prava.

Ozadje primera

V obravnavanem primeru je 32 žagarskih podjetij iz Nemčije, Belgije in Luksemburga trdilo, da so utrpela škodo zaradi kartelnega dogovora, v katerem je zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija (vsaj) od 28. junija 2005 do 30. junija 2019 prodajala hlodovino po umetno zvišanih cenah. Oškodovana podjetja so svoje odškodninske zahtevke odstopila podjetju ASG 2, ki je nato v svojem imenu in na lastne stroške vložilo kolektivno tožbo proti deželi, pri čemer bi v primeru uspeha prejelo določeno provizijo.

Nemška dežela je oporekala pravni legitimaciji podjetja ASG 2 za vložitev kolektivne tožbe, saj naj bi nemška zakonodaja, kot so jo razlagala nekatera sodišča, ne omogočala takšnega načina uveljavljanja odškodnine v primerih kršitve konkurenčnega prava.

Stališče Sodišča EU – Kolektivna tožba kot izpeljava načel prava EU

SEU je poudarilo, da pravo EU vsakemu posamezniku, ki je utrpel škodo zaradi kršitve konkurenčnega prava, priznava pravico do popolne odškodnine. Države članice sicer same določajo postopkovna pravila za uveljavljanje te pravice, vendar morajo pri tem spoštovati pravila in načela prava EU.

Sodišče je opozorilo, da lahko prepoved kolektivne tožbe za izterjavo odškodnine, ki jo vloži ponudnik pravnih storitev, škoduje učinkovitosti prava EU. To velja zlasti v primerih, ko nacionalna zakonodaja ne omogoča nobenega drugega kolektivnega sredstva za združitev individualnih zahtevkov in ko bi bilo uveljavljanje odškodnine z individualnimi tožbami nemogoče ali pretirano oteženo.

Posledice sodbe za države članice – Kolektivna tožba v nacionalnem pravnem redu

SEU je nemškemu sodišču naložilo nalogo, da preveri:

1. Ali nemško pravo zagotavlja katero koli drugo kolektivno pravno sredstvo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi kartelnega dogovora.
2. Ali individualne tožbe predstavljajo nesorazmerno oviro pri uveljavljanju pravice do odškodnine in s tem kršijo načelo učinkovitega sodnega varstva.

Če nemško sodišče ugotovi, da ni drugega kolektivnega pravnega sredstva in da individualne tožbe niso učinkovita rešitev, bo moralo ugotoviti neskladnost nacionalne zakonodaje s pravom EU. V takem primeru mora nemško sodišče bodisi razlagati nacionalno pravo skladno s pravom EU bodisi, če to ni mogoče, neposredno ne uporabiti nacionalnih predpisov, ki onemogočajo kolektivno tožbo.

Sodba C-253/23 potrjuje, da morajo države članice zagotoviti, da oškodovanci zaradi kartelov ne ostanejo brez pravnega sredstva zaradi postopkovnih omejitev.

Države članice bi morale preveriti, ali so nacionalni mehanizmi za kolektivno uveljavljanje pravic v skladu z zahtevami prava EU in načelom učinkovitosti. Slovensko ureditev na tem področju je mogoče najti v 3. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT), ki določa, da se lahko s kolektivno tožbo uveljavljajo zahtevki zaradi kršitev določb o prepovedi omejevalnih ravnanj iz 5. in 8. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 130/22) ter 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 47), kar zajema tudi kartelne dogovore.

Zaključek

Sodba SEU v zadevi C-253/23 pomeni pomemben precedens za uveljavljanje kolektivnih odškodninskih zahtevkov zaradi kršitve konkurenčnega prava. Potrjuje, da nacionalne ureditve ne smejo postavljati nesorazmernih procesnih ovir za uveljavljanje pravice do odškodnine in da je treba v primerih, ko individualne tožbe niso realna možnost, omogočiti kolektivna pravna sredstva.

Za države članice, vključno s Slovenijo, to pomeni potrebo po nenehnem preverjanju skladnosti nacionalne zakonodaje s pravom EU in zagotavljanju učinkovitih mehanizmov za varstvo pravic oškodovancev v primerih kršitev konkurenčnega prava.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Naša odvetniška pisarna v Ljubljani vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, kot je kolektivna tožba v pravu EU pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe.