Uvod – Priseljenci (skupine)

Generalna pravobranilka Tamara Ćapeta je v zadevi C-417/23 pred Sodiščem EU (SEU) obravnavala dansko zakonodajo o javnih stanovanjih v tako imenovanih “območjih preobrazbe”, ki temelji na razlikovanju med zahodnimi in ne-zahodnimi priseljenci. Po njeni presoji zakonodaja predstavlja neposredno diskriminacijo na podlagi etničnega kriterija, kar sproža vprašanje skladnosti z Direktivo 2000/43/ES o rasni in etnični enakosti.

Ozadje zadeve – Stanovanja v problematičnih območjih

Danska zakonodaja določa različne vrste sosesk z neugodnimi socio-ekonomskimi razmerami, pri čemer so tista območja, kjer delež priseljencev iz ne-zahodnih držav in njihovih potomcev v zadnjih petih letih presega 50 %, kategorizirana kot “območja preobrazbe” (prej znana kot “območja hudega geta”). V teh območjih mora biti do 1. januarja 2030 delež javnih stanovanj zmanjšan na 40 %, kar se lahko doseže s prodajo nepremičnin zasebnim investitorjem, rušenjem objektov ali preureditvijo družinskih stanovanj v bivalne enote za mlade. Posledično se morajo najemniki iz teh stanovanj izseliti.

Najemniki iz dveh takšnih območij, posestva Schackenborgvænge v Slagelseju in Mjølnerparkena v Kopenhagnu, so izpodbijali zakonitost razvojnih načrtov, ki so bili sprejeti na podlagi te zakonodaje. Višje sodišče za vzhodno regijo Danske je izrazilo dvom o skladnosti zakonodaje z Direktivo o rasni in etnični enakosti ter zaprosilo Sodišče Evropske unije za predhodno odločanje.

Ključne ugotovitve generalne pravobranilke – Delitev med zahodnimi in nezahodnimi priseljenci

Generalna pravobranilka je v svojem mnenju poudarila, da delitev med “zahodnimi” in “ne-zahodnimi” priseljenci ter njihovimi potomci temelji na etničnem izvoru. Čeprav so “ne-zahodnjaki” etnično raznolika skupina, zakonodaja njihovo skupno značilnost določa izključno kot odsotnost lastnosti, ki jih ima skupina “zahodnjakov”. To pomeni, da gre za diskriminacijo na podlagi etničnega kriterija.

Pravobranilka je nadalje pojasnila, da neposredna diskriminacija nastane, kadar je neugodna obravnava neposredno povezana z etničnim poreklom. V tem primeru so najemniki iz “območij preobrazbe” kljub temu, da niso bili izbrani izključno zaradi svoje ne-zahodne etnične pripadnosti, dejansko podvrženi manj ugodni obravnavi prav zaradi etničnega kriterija, določenega v zakonodaji.

Generalna pravobranilka navaja dva ključna razloga, zakaj gre za neposredno diskriminacijo:

1. Nevarnost izgube stanovanja: Zakonodaja postavlja te najemnike v negotov položaj glede varnosti njihove pravice do doma, saj jih obravnava manj ugodno v primerjavi z najemniki iz drugih sosesk s podobnimi socio-ekonomskimi pogoji, a z večjinskim zahodnim prebivalstvom.
2. Stigmatizacija etnične skupine: Uporaba etničnega kriterija v danski zakonodaji stigmatizira skupino, katere strukturni izzivi pri integraciji v dansko družbo so prepoznani, a namesto da bi zakonodaja omogočila njihovo boljšo vključitev, jim dejansko ovira integracijo.

Pomen mnenja generalne pravobranilke

Mnenje generalne pravobranilke ni zavezujoče za Sodišče Evropske unije, vendar pogosto pomembno vpliva na končno sodbo. Sodišče bo zdaj pričelo z obravnavo zadeve in izdalo sodbo, ki bo pojasnila skladnost danske zakonodaje z evropskim pravom.

Zaključek – Stanovanja in pravice, ki jih imajo priseljenci

Mnenje generalne pravobranilke Tamare Ćapeta v zadevi C-417/23 jasno opozarja na diskriminatorno naravo danske zakonodaje o javnih stanovanjih, ki temelji na etničnem kriteriju (zahodni in nezahodni priseljenci). Razsodba Sodišča EU v tej zadevi bo imela pomembne posledice za zakonodaje držav članic EU, saj bo določila meje dopustnosti uporabe etničnih kriterijev v stanovanjskih politikah.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe.