1. Uvod

Dne 9. januarja 2025 je Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi št. U-I-156/24 sprejelo v obravnavo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti posameznih določb ZPSVIKOB-1. Hkrati je odločilo, da se zadeva združi z zadevo št. U-I-118/24, ki je bila začeta decembra leta 2024, v kateri so prav tako predmet postopka za oceno ustavnosti posamezne določbe ZPSVIKOB-1. Sodišče bo o združeni zadevi odločalo absolutno prednostno.

V nadaljevanju predstavljamo bistvena pravna vprašanja, ki jih odpira ta primer.

2. Izpodbijane določbe ZPSVIKOB-1 in pravni interes pobudnikov

Pobudniki izpodbijajo več ključnih določb Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1), in sicer:

• Izključna uporaba določb ZPSVIKOB-1 (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1) določa, da lahko nekdanji imetnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ZPSVIKOB-1, pri čemer se zakon ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti druge zahtevke.
• Izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru (6. člen ZPSVIKOB-1) določa, da je za odločanje v postopkih po tem zakonu izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.
• Združevanje pravd v vzorčnem postopku (prvi, tretji in peti odstavek 32. člena ZPSVIKOB-1) določa pravila glede skupne obravnave posameznih tožb.
• Stranska intervencija Republike Slovenije (33. člen ZPSVIKOB-1) določa, da Republika Slovenija v teh postopkih nastopa kot stranski intervenient in se pridruži Banki Slovenije.
• Sodne takse (prvi in tretji odstavek 35. člena ZPSVIKOB-1) urejajo obveznost plačila sodnih taks ter oprostitve za določene skupine tožnikov.
• Obrestovanje prisojenih odškodnin (41. člen ZPSVIKOB-1) določa način obrestovanja prisojenih odškodnin od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije do izplačila.
• Prehodne določbe (prvi in peti odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1) urejajo vprašanja že vloženih tožb ter možnosti spremembe tožbe v že začetih postopkih.

Pobudniki zatrjujejo, da so bili sami ali njihovi pravni predniki imetniki delnic, ki so prenehale na podlagi izrednega ukrepa Banke Slovenije. Na tej podlagi izkazujejo pravni interes za izpodbijanje navedenih določb, saj zakon neposredno vpliva na njihov pravni položaj pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.

3. Odločitev Ustavnega sodišča in njen pomen za zahtevke po ZPSVIKOB-1

Ustavno sodišče je odločilo, da se:

• Sprejme v obravnavo pobuda za presojo ustavnosti določb ZPSVIKOB-1.
• Zadeva št. U-I-156/24 združi z zadevo št. U-I-118/24.
• O združeni zadevi odloča absolutno prednostno.

Ta zadeva je ključnega pomena za nekdanje imetnike izbrisanih kvalificiranih obveznosti bank, saj ureja postopke uveljavljanja odškodninskih zahtevkov zaradi učinkov odločb Banke Slovenije. Absolutna prednosta obravnava je še posebej bistvena z vidika dejstva rokov za vložitev tožb.

• Roki za vložitev tožb: ZPSVIKOB-1 določa, da se tožba lahko vloži najpozneje devet mesecev po objavi obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe.
• Potek roka za vložitev tožb: Ministrstvo za finance je obvestilo objavilo 16. septembra 2024, kar pomeni, da naj bi se rok za vložitev individualnih tožb iztekel 16. junija 2025, rok za vložitev kolektivnih tožb pa 16. marca 2025.

Kljub temu pa se rok ne bo iztekel, kot je bilo predvideno. Zakon v 29. členu ureja eno posebnost – t.i. “predhodno mnenje”. Sodišče naj bi v 2 mesecih od uveljavitve zakona imenovala poseben strokovni odbor, ki naj bi izdelal izvid in mnjenje (predhodno mnenje) o tem ali je nastala škoda (v smislu ali je nastalo prikrajšanje zaradi ukrepov Banke Slovenije, ki bi bilo večje od prikrajšanja, ki bi nastalo, če ukrepi ne bi bili izrečeni). Odbor naj bi torej preliminarno povedal kakšna bi bila najverjetnejša obravnava posameznih razredov kvalificiranih obveznosti banke če izredni ukrep ne bi bil izrečen in koliko znaša razlika med to najverjetnejšo obravnavo in pa dejansko obravnavo. Zakon v enajstem odstavku 23. člena določa, da rok za vložitev tožb (kolektivne ali pa individualne) ne teče, v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja do objave povzetka predhodnega mnenja. Šele če povzetek mnenja ni bil objavljen v 12 mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju tega odbora, se nadaljuje rok za vložitev tožbe (torej tisti 6-mesečni oziroma 9-mesečni).

4. Zaključek

Odločitev Ustavnega sodišča o združitvi zadev in absolutni prednostni obravnavi kaže na pomembnost vprašanj, povezanih z ustavnostjo določb ZPSVIKOB-1. Izid tega postopka bo imel neposreden vpliv na pravni položaj nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank pri uveljavljanju njihovih odškodninskih zahtevkov in sodno varstvo v teh postopkih.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe.