---

Uvod

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je 24. marca 2026 v zadevi VIII Ips 28/2025 sprejelo načelno stališče, da delavcu v času poskusnega dela ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodba je z vidika prakse pomembna, ker odgovarja na vprašanje, ki se je v dosedanji sodni praksi razlagalo različno, hkrati pa odpira vrsto sistemskih in praktičnih vprašanj — tako za delodajalce kot za delavce.

Pri svetovanju strankam — bodisi podjetjem ob reorganizacijah bodisi delavcem, ki so prejeli sporno odpoved — opažamo, da se vprašanje dopustnih odpovedi v poskusni dobi pojavlja redno. V tem prispevku najprej predstavimo zakonski okvir, povzamemo bistvo odločitve Vrhovnega sodišča, nato pa ponudimo zmerno strokovno kritiko: kjer menimo, da stališče sodišča ne zdrži presoje z vidika sistemske skladnosti civilnega in gospodarskega prava ter dejanske gospodarske resničnosti.

Hitri pregled odločitve

• Opravilna številka: VIII Ips 28/2025 (ECLI:SI:VSRS:2026:VIII.IPS.28.2025)
• Datum: 24. 3. 2026
• Pravna podlaga: 89. in 125. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Bistvo: Odpoved iz poslovnega razloga, podana delavcu v času poskusnega dela, je nezakonita.

---

1. Pravni okvir: poskusno delo po 125. členu ZDR-1

Poskusno delo je institut, ki delodajalcu omogoča, da v vnaprej dogovorjenem obdobju (največ šest mesecev) preveri, ali je delavec usposobljen za delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Skladno s 125. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se stranki o poskusnem delu dogovorita v pogodbi o zaposlitvi.

Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela ZDR-1 določa:

• Tretji odstavek 125. člena: delavec lahko v času poskusnega dela redno odpove pogodbo o zaposlitvi.
• Četrti odstavek 125. člena: delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela (s sedemdnevnim odpovednim rokom in pravico do odpravnine po 7. odstavku istega člena).
• Šesti odstavek 125. člena: delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi, če so podani razlogi za izredno odpoved, ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Splošno ureditev odpovedi vsebuje 89. člen ZDR-1, ki med drugim določa, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov).

Ključno vprašanje, na katerega je odgovorilo Vrhovno sodišče, je torej: ali se 89. člen ZDR-1 (poslovni razlog) uporablja kumulativno poleg posebnih odpovedi iz 125. člena ZDR-1, ali je 125. člen izčrpna (taksativna) ureditev odpovedi v poskusni dobi.

---

2. Dejansko stanje in potek postopka

Tožnica in toženka sta 4. oktobra 2022 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom (od 17. 10. 2022 do 16. 4. 2023). Dne 2. 3. 2023 — torej v času trajanja poskusnega dela — je toženka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s petnajstdnevnim odpovednim rokom; delovno razmerje je tako prenehalo 25. 3. 2023.

Delovno in socialno sodišče je presodilo, da je odpoved nezakonita, in jo razveljavilo. Pritožbeno sodišče (VDSS Pdp 64/2025) je odločitev potrdilo. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je delavcu v času poskusnega dela mogoče zakonito podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

---

3. Stališče Vrhovnega sodišča

Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo in potrdilo nezakonitost odpovedi. Ključni argumenti:

1. Taksativna narava 125. člena ZDR-1. Po stališču sodišča 125. člen ZDR-1 izrecno določa, katere vrste odpovedi je dopustno podati v času poskusnega dela; redne odpovedi iz poslovnega razloga med njimi ni.
2. Razlaga besede “tudi”. Sodišče meni, da beseda “tudi” v 6. odstavku 125. člena ZDR-1 ne pomeni vključevanja drugih oblik odpovedi (npr. iz 89. člena), temveč zgolj dveh dodatnih razlogov ob primarni odpovedi iz neuspešno opravljenega poskusnega dela.
3. Lex specialis. 125. člen ZDR-1 je posebna ureditev, ki na specifičen način uredi položaj delavca s poskusnim delom; 89. člen ZDR-1 (splošna ureditev) se v tem obdobju ne uporablja.
4. Namen poskusnega dela. Cilj poskusnega dela je preverjanje delavčeve usposobljenosti, kar utemeljuje specifično delovnopravno varstvo v tem obdobju.
5. Ni kršitve načela varstva šibkejše stranke. Po stališču sodišča bi širša razlaga (omogočanje več vrst odpovedi) delavca postavila v slabši položaj, ne v boljšega.
6. Ni kršitve 74. člena Ustave RS. Obdobje poskusnega dela je relativno kratko (do šest mesecev), zato po sodišču ne gre za prekomeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo.

---

4. Strokovna kritika: kje sodba odpira tehtna vprašanja

Stališče Vrhovnega sodišča je razumljivo in v določeni meri legitimno – vendar po našem mnenju ne zdrži povsem sistemske, jezikovne in gospodarske presoje. V nadaljevanju izpostavljamo šest pomislekov, ki bi jih kazalo upoštevati v razpravi de lege ferenda (in pri morebitni morebitni spremembi ustaljene prakse).

4.1 Jezikovna razlaga besede “tudi”

Najbolj prepričljiv argument zoper sodbo je jezikovni. Beseda “tudi” v slovenskem jeziku praviloma izraža dodajanje in vključevanje, ne taksativnega omejevanja. Če bi zakonodajalec hotel določiti izčrpen seznam dopustnih odpovedi v poskusni dobi, bi tipično uporabil izraze, kot so “le”, “samo”, “izključno” ali izrecno prepoved, podobno kot je to storil v prejšnjem ZDR (peti odstavek 125. člena ZDR je vseboval izrecno prepoved drugih odpovednih razlogov).

Pomembno je, da je zakonodajalec ob sprejemu ZDR-1 opustil izrecno prepoved in jo nadomestil z določbo, ki delodajalcu “tudi” dovoli izredno odpoved oziroma odpoved zaradi prenehanja delodajalca. Sistemska razlaga te jezikovne spremembe bi lahko vodila do nasprotnega zaključka kot v sodbi: če zakonodajalec črta izrecno prepoved in vstavi besedo “tudi”, je s tem odprl prostor za uporabo splošne ureditve iz 89. člena, ne pa zaprl.

Vrhovno sodišče opozori, da je iz obrazložitve predloga zakona (EPA 728-VI) razvidno, da je bil “bistveni namen” prehod z izredne na redno odpoved zaradi neuspeha. Vendar to ne izključuje, da je imel zakonodajalec ob isti spremembi tudi širši namen poenostavitve in večje fleksibilnosti — kar ustreza splošnemu duhu reforme ZDR-1 iz leta 2013.

4.2 Obrnjena logika varstva: poskusno delo kot privilegij

Najbolj sistemsko nedosledna posledica sodbe je paradoks: delavec na poskusnem delu po novem uživa boljše varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga kot delavec, zaposlen za nedoločen čas brez poskusnega dela.

V običajnem delovnem razmerju za nedoločen čas lahko delodajalec ob prenehanju potreb po delu (poslovni razlog) zakonito poda odpoved. Po obravnavani sodbi pa tega istega delavca, če je vezan na poskusno delo, ni mogoče odpustiti zaradi enakega ekonomskega razloga.

Takšen rezultat je v nasprotju s funkcijo poskusnega dela. Institut je bil zasnovan kot fleksibilnejši okvir za začetni del razmerja: kratki odpovedni roki, hitrejši mehanizem razhoda v primeru neusposobljenosti, manjši stroški za obe strani. Stališče sodišča to logiko obrača na glavo: poskusno delo postane (vsaj v delu) rigidnejše od običajnega delovnega razmerja.

4.3 Neskladje s splošnim pogodbenim pravom (OZ)

V splošnem civilnem pravu velja, da temeljna sprememba okoliščin, ki onemogoči izpolnitev pogodbe v prvotnem obsegu, upravičuje razvezo ali spremembo pogodbe (112.–115. člen Obligacijskega zakonika; načelo rebus sic stantibus). Poslovni razlog v delovnem pravu je v bistvu specifičen izraz te splošne logike: prenehanje ekonomske potrebe po delu pod prvotnimi pogoji.

Sodba dejansko izloči to splošno civilnopravno logiko za obdobje do šestih mesecev — ne glede na to, kako resna je sprememba okoliščin (izguba ključne pogodbe, padec naročil, regulatorna sprememba). To je s sistemskega vidika anomalija, ki je z vidika koherentnosti civilnopravnega reda težko branljiva.

4.4 Načelo vestnosti, poštenja in gospodarnosti

Načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika) ter načelo gospodarnosti so del splošnega normativnega okvira tudi v delovnopravnih razmerjih. Po sodbi je delodajalec, ki ekonomsko ne potrebuje več delavca na poskusnem delu, dolžan formalno vzdrževati delovno razmerje — z vsemi finančnimi obveznostmi (plača, prispevki, dajatve) — do izteka poskusne dobe.

V manjši gospodarski družbi, ki ima nekaj zaposlenih in se sooča z resno ekonomsko motnjo, lahko takšna obveznost predstavlja eksistenčni problem. To je v napetosti z načelom gospodarnosti, ki ga je revident upravičeno izpostavil — sodišče pa nanj odgovori z relativno splošno mislijo, da gre “za kratko obdobje” do šestih mesecev. Argument je za številne delodajalce praktično neprepričljiv.

4.5 Ustavnopravna razsežnost

Vrhovno sodišče presodi, da ni kršeno načelo sorazmernosti niti pravica do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS), ker gre za “kratko obdobje”. To stališče je pavšalno.

Pravica do svobodne gospodarske pobude vključuje pravico delodajalca, da prilagodi obseg in strukturo zaposlenih dejanskim ekonomskim okoliščinam. Polletna brezpogojna obveznost vzdrževanja delovnega razmerja, ne glede na resnost ekonomske motnje, ni nujno sorazmerna — še posebej, če bi enak ekonomski razlog upravičeval odpoved delavcu z dolgoletnim stažem, varovanim z načelom socialne države (2. člen Ustave RS).

V skrajnih primerih (likvidacija oddelka, izguba osnovne stranke pri majhnem delodajalcu) lahko obvezno vzdrževanje razmerja resno ogrozi položaj samega delodajalca — kar v zadnji konsekvenci škoduje tudi drugim zaposlenim.

4.6 Praktični paradoks: stigma kot stranski produkt

Posebej zanimiv je revidentov očitek, da bo posledica stališča sodišča manj ugoden položaj delavca: če delodajalec v poskusnem obdobju iz ekonomskih razlogov ne potrebuje več delavca, mu po sodbi formalnega “izhoda” iz delovnega razmerja ne ostane drugega kot odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (4. odstavek 125. člena ZDR-1). Ta razlog je subjektiven in nosi stigmatični prizvok glede delavčeve strokovne usposobljenosti.

Vrhovno sodišče tega argumenta ne razreši prepričljivo. V praksi sodba ustvarja perverzno motivacijo: kjer bi delodajalec lahko transparentno priznal objektiven poslovni razlog (in delavcu omogočil korektno odpravnino in nadomestilo brez stigme), bo zdaj tipično prisiljen poseči po subjektivnem razlogu, ki delavca dolgoročno bremeni v iskanju nove zaposlitve.

4.7 Razmerje 89. člen – 125. člen ZDR-1: lex specialis ali lex complementaris?

Vrhovno sodišče šteje 125. člen za lex specialis, ki izključuje 89. člen. Vendar pa določba 125. člena ne vsebuje izrecne izključevalne klavzule. Pozitivno našteje določene možnosti odpovedi (zlasti odpoved zaradi neuspeha kot specifičen institut), kar je logično, saj jih splošna ureditev ne pozna. Iz takšnega pozitivnega naštevanja ne sledi nujnotaksativna izključitev splošnih razlogov.

Argument expressio unius est exclusio alterius je v pravu pogosto rabljen, vendar ima omejitve: uporablja se zlasti tam, kjer bi vključitev drugih elementov očitno nasprotovala namenu določbe. V tem primeru — ko bi vključitev poslovnega razloga dejansko sledila splošnemu sistemu in ekonomski logiki — argument ne deluje prepričljivo.

---

5. Kaj sodba pomeni v praksi

Za delodajalce

Po sodbi VS VIII Ips 28/2025 se mora vsak delodajalec, ki razmišlja o reorganizaciji ali odpovedih iz poslovnega razloga, predhodno prepričati, da pri nobenem od delavcev, ki bi jih odpoved zadevala, ne teče poskusno delo. V nasprotnem primeru bo odpoved nezakonita in delodajalec se bo izpostavil:

• vrnitvi delavca v delo (reintegraciji) ali sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi z denarnim povračilom;
• plačilu nadomestil plač za čas od nezakonitega prenehanja do reintegracije/razveze (v obravnavanem primeru 2.999,99 EUR mesečno);
• plačilu denarnega povračila v primeru sodne razveze;
• plačilu prispevkov in davkov ter pravdnih stroškov.

V praksi to pomeni, da je nujno (i) vsako spremembo organizacije sinhronizirati z iztekom poskusnih dob, (ii) v dvomu najprej počakati na potek poskusnega dela in šele nato izvesti redno odpoved iz poslovnega razloga, ali (iii) preveriti, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za drugačno odpoved (npr. izredno odpoved iz utemeljenih razlogov).

Posebej je treba paziti pri manjših podjetjih in zagonskih družbah, ki redno koristijo institut poskusnega dela in so občutljiva na hitre spremembe poslovnih okoliščin. Pri njih svetujemo posebno previdnost pri sklepanju pogodb o zaposlitvi z dogovorom o poskusnem delu, predvsem pa proaktivno pravno svetovanje pred izvedbo kakršnekoli odpovedi.

Za delavce

Delavec, ki je v času poskusnega dela prejel redno odpoved iz poslovnega razloga, ima dober izhodiščni položaj za izpodbijanje odpovedi. Sodba VIII Ips 28/2025 jasno postavlja standard, da je takšna odpoved nezakonita per se, ne glede na to, kako tehtni so ekonomski razlogi delodajalca.

Tipični zahtevki vključujejo:

• ugotovitev nezakonitosti odpovedi in razveljavitev odpovedi,
• ugotovitev, da delovno razmerje ni prenehalo,
• reintegracija ali sodna razveza s pripadajočim denarnim povračilom,
• nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja,
• priznanje delovne dobe in ureditev zavarovalnih razmerij.

Rok za sodno varstvo (30 dni od vročitve odpovedi po 200. členu ZDR-1) je relativno kratek, zato je takojšen posvet z odvetnikom za delovno pravo ključnega pomena.

---

6. Sklep

Sodba VIII Ips 28/2025 prinaša jasen napotek za prakso: redne odpovedi iz poslovnega razloga v času poskusnega dela ni dopustno podati. Stališče je z vidika varstva delavca v tem specifičnem obdobju razumljivo in v praksi enostavno za uporabo.

Hkrati pa, kot smo pokazali, sodba odpira tehtna sistemska vprašanja. Sporna je predvsem jezikovna razlaga besede “tudi”, sistemski rezultat, po katerem so delavci na poskusu bolje varovani kot delavci za nedoločen čas, ter dejstvo, da praktične posledice odločitve ne ščitijo delavca tako, kot bi sodišče želelo: namesto transparentnega objektivnega razloga delavec dobi subjektivno odpoved zaradi neuspeha, ki ga obremeni v iskanju naslednje zaposlitve.

Smiselno bi bilo, da zakonodajalec ob naslednji noveli ZDR-1 eksplicitno naslovi vprašanje razmerja med 89. in 125. členom — bodisi z izrecno izključitvijo bodisi z izrecno dopustitvijo poslovnega razloga v poskusni dobi (po možnosti pod posebnimi pogoji, ki upoštevajo specifičen položaj delavca). Do tedaj bo praksa ravnala v skladu z razlago Vrhovnega sodišča, kar pomeni, da je še posebej pomembno pravočasno in informirano svetovanje tako delodajalcem kot delavcem.

---

Potrebujete pravno pomoč pri delovnopravnih vprašanjih?

V naši odvetniški pisarni v Ljubljani se poglobljeno ukvarjamo z delovnim pravom: svetujemo delodajalcem pri zakonitih reorganizacijah in pripravi odpovedi, zastopamo delavce v sporih zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter pripravljamo pogodbe o zaposlitvi (vključno z dogovori o poskusnem delu) tako, da minimiziramo pravna tveganja.

Če ste prejeli odpoved v času poskusnega dela ali jo načrtujete podati, je rok za odziv kratek (30 dni za sodno varstvo delavca). Čimprejšnji posvet z odvetnikom za delovno pravo lahko pomembno vpliva na izid zadeve.

Članek je informativne narave in ne nadomešča individualnega pravnega svetovanja. Za konkretno presojo vašega primera se obrnite na odvetnika za delovno pravo.

Ključne besede / področja: odvetnik za delovno pravo Ljubljana, odvetnik Slovenija, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusno delo, poslovni razlog, ZDR-1, sodba Vrhovnega sodišča, nezakonita odpoved, reintegracija, denarno povračilo, odvetniška pisarna Ljubljana.

Sorodne teme na našem blogu: Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi · Sodna razveza in denarno povračilo · Pogodba o zaposlitvi za določen čas · Odpravnina po ZDR-1 · Reorganizacija in kolektivna odpoved.