Odvetnik v Ljubljani – povzetek zadeve: sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-203/23-7.

V Sloveniji je še danes marsikateri objekt ali zgolj del objekta (npr. terasa, balkon, prizidek, nadzidava, prizidana garaža…) zagrajen brez gradbenega dovoljenja. Gre za t.i. »črne gradnje«. V praksi se je veliko takšnih primerov reševalo s pomočjo 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1), ki omogoča, preprost način legalizacije takšnega objekta. Investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim, lahko v skladu z omenjenim členom pridobi dovoljenje za objekt daljšega obstoja ob izpolnjevanju pogoja, da objekt od 1. 1. 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti.

Na vprašanje, kaj sedaj nedavna odločitev Ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanja 146. člena GZ-1, pomeni za vse »črne gradnje«, odgovarja odvetnik v Ljubljani v nadaljevanju.

Povzetek

Predlagatelj je vložil zahtevo za oceno ustavnosti 146. člena Gradbenega zakona (GZ-1), ker naj bi bila izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z več ustavnimi določbami, in sicer 70. členom (javno dobro in naravna bogastva), 71. členom (varstvo zemljišč), 72. členom (zdravo življenjsko okolje) in 140. členom (delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti) Ustave ter ob enem predlagal zadržanje izvrševanja izpodbijane zakonske ureditve do končne odločitve Ustavnega sodišča.

Odločitev Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče mora kadar odloča o zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa izvesti test sorazmernosti . Po izvedenem tehtanju je Ustavno sodišče prišlo do zaključka, da so posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijane zakonske ureditve, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči njihovo začasno zadržanje. Začasno zadržanje praktično nima posledic, pomeni zgolj, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča, postopki za izdajo dovoljenja za objekt daljšega postopka ne morejo na novo začeti, obstoječi postopki pa ne končati; bodo pa lahko ti izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da sporni člen ni v neskladju z Ustavo. Izvrševanje izpodbijane zakonske ureditve, ki bi se po končni odločitvi Ustavnega sodišča izkazala za neskladno z Ustavo pa bi imela mnogo hujše posledice, in sicer bi to pomenilo, da v vsa izdana dovoljenja, ki bi postala pravnomočna do končne odločitve Ustavnega sodišča, ne bi bilo mogoče več poseči. To pomeni, da kljub kasneje ugotovljeni neskladnosti omenjenega člena, na podlagi katerega bi bila izdana dovoljenja, bi se te gradnje zaradi pravnomočnosti dovoljenj štele za legalne. Posledično bi to pomenilo, da tudi inšpektorji za take objekte ne bi morali izreči inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta ali vzpostavitve v prejšnje stanje. Gledano celostno bi to pomenilo težko popravljive škodljive posledice takšnih gradenj za okolje in prostor v Sloveniji. Na podlagi teh ugotovitev je Ustavno sodišče 23. 11. 2023, zato sprejelo sklep o zadržanju izvrševanja 146. člena GZ-1.

Sklep o temeljnih ugotovitvah

• Izvrševanje 146. člena GZ-1 je zadržano do končne odločitve Ustavnega sodišča – ergo: novi postopki se ne morejo začeti, že začeti pa ne končati;

• Inšpektorji zoper objekte iz 146. člena sicer lahko izrekajo inšpekcijske ukrepe, vendar izvršba teh inšpekcijskih ukrepov ni dopustna do končne odločitve Ustavnega sodišča o (ne)ustavnosti 146. člena GZ-1;

• Roki za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v času odločanja Ustavnega sodišča ne tečejo.

Ustavno sodišče pa se ni opredelilo glede stanja odprtih postopkov – tj. ali je treba le-te prekiniti ali pa karkoli drugega storiti v zvezi z njimi. Določilo je namreč le, da ni mogoče začeti novih postopkov niti končati obstoječih. Doslej ni bilo mogoče zaznati konkretnega navodila prvostopenjskim upravnim organom v smislu prekinitve postopkov, zaradi česar je mogoče sklepati, da so odprti postopki še vedno aktivni, vloge je mogoče dopolnjevati ter izvajati druga dejanja v postopku – ni pa mogoče izdati odločbe v teh zadevah.

Zaključne opombe

Ustavno sodišče končne odločitve glede (ne)skladnosti 146. člena GZ-1 z Ustavo še ni sprejelo. Je pa zadeva v prednostni obravnavi, zato je mogoče pričakovati končno odločitev Ustavnega sodišča, ki bo pomembno vplivala na legalizacijo črnih gradenj v prihodnje. Za vse, ki ste že v postopku legalizacije črne gradnje in vse, ki si želite začeti postopek legalizacije, je zato zelo pomembno spremljanje objav odločitev Ustavnega sodišča.

V kolikor potrebujete pravne storitve v Sloveniji in iščete odvetniško pisarno ali (natančneje) stik z osebo, ki je odvetnik v Ljubljani in bi vam znal pomagati v postopkih legalizacije črnih gradenj, nas kontaktirajte z našimi podatki, objavljenimi na naši spletni strani. Odvetnik v Ljubljani vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje – pomaga vam pri premagovanju zapletenosti sodnih postopkov v Sloveniji. Več tem o sodnih postopkih lahko najdete na naši strani z objavami.