Odvetnik v Ljubljani: sanacija bank, pravo EU ter predhodna vprašanja v upravnem sporu
V tem članku odvetnik v Ljubljani predstavlja nedavno sodbo Vrhovnega sodišča: Sodba V Ips 4/2023 z dne 22.08.2023, ki se dotika pomembnih vprašanj upravnega spora, prava EU ter bančnega prava tako na nacionalni ravni, kot tudi na ravni EU.
Povzetek: Tožnica je s tožbo zahtevala odpravo odločbe Banke Slovenije o implementaciji odločitve Enotnega odbora za reševanje o stroških nastalih v zvezi z reševanjem in izplačilu kupnine ter vrnitev v nov postopek, zaradi domnevno nezakonitega postopka reševanja Banke in arbitrarno odmerjenih stroškov. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo, nato pa je tožnica vložila predlog za revizijo glede vprašanja, ali je Upravno sodišče prekršilo določbe ZUS-1, s tem ko ni prekinilo postopka v upravnem sporu do razrešitve predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU o zakonitosti Sklepa Enotnega odbora za reševanje (EOR) o sprejetju sheme za reševanje v zvezi s poslovno banko in Sklepa EOR o odbitku stroškov, nastalih z uporabo instrumentov ali pooblastil za reševanje v okviru reševanja poslovne banke in plačilom nadomestila nekdanjim delničarjem, na podlagi katerih je bila sprejeta izpodbijana Odločba Banke Slovenije.
Ugotovitve Vrhovnega sodišča: Vprašanje je predhodno takrat, kadar brez njegove odločite ni mogoče odločiti o stvari, torej je odločitev o stvari potrebna za meritorno odločitev v tožbi. V 47. in 48. členu Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) natančno določa kdaj je vprašanje predhodno vprašanje, kdaj sme sodišče samo o njem odločiti ter kdaj mora prekiniti postopek. Vrhovno sodišče je v svoji sodbi poudarilo, da mora biti iz obrazložitve sodbe jasno razvidno, da je sodišče o določenem vprašanju odločalo kot o predhodnem vprašanju, saj predhodno vprašanje tvori spodnjo premiso sodniškega silogizma in je kot tako del dejanske podlage sodbe. Skozi analizo izpodbijane sodbe je Vrhovno sodišče ugotovilo, da Upravno sodišče pravilnost (zakonitost) predhodnih odločitev Odbora (EOR) in Banke Slovenije ni obravnavalo kot predhodno vprašanje. Nasprotno, Upravno sodišče je to štelo za pravno nepomembno v tej zadevi; torej kot nekaj kar ni del spodnje premise, saj od tega ni odvisna odločitev v tožbi. Kot pravno pomembni dejanski stan na kar je oprlo svojo končno odločbo je štelo izključno obstoj Sklepa Odbora in pravilnost njegove izvršitve z Odločbo Banke Slovenije, česar pa tožnica v tožbi ni napadala. Vsi očitki tožnice (revidentke) o nezakonitosti so usmerjeni zgolj na pravilnost odločitev Odbora in ne na samo dejstvo obstoja sklepov Odbora, zato je Upravno sodišče pravilno ravnalo, s tem ko je zavrnilo tožbo tožnice.
Sklep o temeljnih ugotovitvah:
- Upravno sodišče ima omejeno sodno kontrolo nad pravilnostjo izvršitvenih odločitev Banke Slovenije in nima jurisdikcije nad akti Odbora (EOR).
- Upravno sodišče ne sme odločati o predhodnem vprašanju glede zakonitosti aktov organov in institucij EU.
- Prekinitev sodnega postopka do razrešitev predhodnega vprašanja je obvezna samo v primerih, ki jih določa zakon.
- Z izpodbijano odločbo je Banka zgolj izvršila Sklepa Odbora (EOR).
- Odločitev o zakonitosti zgoraj omenjenih aktih EOR-a ni predhodno vprašanje v konkretnem sporu, saj je tožnica s svojo tožbo izpodbijala Odločbo Banke Slovenije zgolj iz razloga nezakonitega postopka reševanja Banke, v smislu nezakonitega sprejema izpodbijane odločbe. Za odločitev o tej tožbi je Upravno sodišče moralo zgolj ugotoviti, da Sklep Odbora (EOR) obstaja in je torej Banka Slovenije z izpodbijano odločbo zgolj izvršila omenjeni sklep – ergo: ne gre ta nezakonit sprejem odločbe Banke Slovenije, zato zavrnitev tožbe.
- Zakon določa, da je vprašanje predhodno takrat, kadar brez njegove rešitve ni mogoče odločati o stvari – ni mogoče sprejeti meritorne odločitve o tožbi.
Zaključne opombe
Opisani primer, ki ga je obravnavalo Vrhovno sodišče kaže na pomembnost pravilnega razumevanja pravnih pojmov, kot je predhodno vprašanje, procesne vidike sodnih postopkov, pomen prava Evropske Unije ter pomembnost pravilne postavitve tožbenih trditev in pravnih naziranj.
Če potrebujete pravne storitve v Sloveniji in iščete odvetniško pisarno ali (natančneje) stik z osebo, ki je odvetnik v Ljubljani, nas kontaktirajte z našimi podatki, objavljenimi na naši spletni strani. Usposobljen odvetnik v Ljubljani vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje – pomaga vam pri premagovanju zapletenosti sodnih postopkov v Sloveniji. Več informacij o procesnem pravu v Sloveniji ter prevode pravnih aktov lahko najdete na spletu. Več tem o sodnih postopkih lahko najdete na naši strani z objavami, zlasti tistimi z naslovom »odvetnik za civilno pravo«.