Ali iščete pravne storitve v Sloveniji, ter ne poznate pravil in postopkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1)? ZDR-1 je temeljni pravni akt v Sloveniji, ki ureja delovna razmerja, z njimi povezane postopke itd. in zagotavlja pravni okvir za pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev na delovnem mestu, vključno s postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi. V tem članku bo odvetniška pisarna v Ljubljani preučila določbe ZDR-1 o dopustnosti, obliki in vsebini odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi o razlogih za redno odpoved in minimalnih odpovednih rokih. Poleg tega bomo v nadaljevanju besedila nekaj pozornosti namenili tudi pogojem, pod katerimi je delodajalec dolžan izplačati odpravnino.

Dopustnost odpovedi

V skladu s 83. členom ZDR-1 lahko delodajalec izvede redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če za odpoved obstaja utemeljen razlog. Razlog oziroma razlogi za odpoved morajo biti izrecno navedeni v obvestilu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dejanski razlog za odpoved pa mora delodajalec v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 pisno opredeliti. Delodajalec mora torej pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati te in druge relevantne zakonske določbe, saj v nasprotnem primeru (lahko) pride do pravnih posledic.

Razlogi za redno odpoved

ZDR-1 v prvem odstavku 89. člena določa razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Ti razlogi so:

• prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog),

• nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (razlog nesposobnosti),

• kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog),

• nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov,

• neuspešno opravljeno poskusno delo.

Opozoriti je treba, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenih razlogov po 90. členu ZDR-1. Med te razloge spadajo (začasna) odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe … starševskega dopusta in podobno, članstvo v sindikatu in/ali sodelovanje v sindikalnih dejavnostih, osebne okoliščine, kot so rasno poreklo, starost, zakonski stan, vera ali politična pripadnost itd. Če delodajalec krši katero koli od teh določb, lahko (nekdanji) delavec proti njemu sproži pravni postopek.

Najkrajši odpovedni roki

V 93. členu ZDR-1 je določeno, da lahko delavec in delodajalec odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonskem ali pogodbenem odpovednem roku, ki ga določita obe pogodbeni stranki, pri čemer se upošteva minimalno trajanje odpovednega roka, ki ga določa ZDR-1.

V 94. členu ZDR-1 je določen minimalni odpovedni rok za različne vrste odpovedi. Če delavec ali delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi v času poskusnega dela zaradi njegovega neuspešnega zaključka, je odpovedni rok sedem dni. Če se delavec odloči za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je odpovedni rok 15 dni za obdobje do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni za obdobje nad enim letom zaposlitve pri delodajalcu. Če pa je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen (tj. je bil dogovorjen) daljši odpovedni rok ali je določen s kolektivno pogodbo, ta ne sme biti daljši od 60 dni.

Če se delodajalec odloči odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz “poslovnega razloga” ali “razloga nesposobnosti”, je odpovedni rok 15 dni za obdobje do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni za obdobje, ki presega eno leto zaposlitve pri delodajalcu. Po preteku dveh let zaposlitve pri delodajalcu se 30-dnevni odpovedni rok za vsako leto zaposlitve pri delodajalcu (postopoma) podaljša za dva dni, vendar ne sme biti daljši od 60 dni. Po 25 letih dela pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, razen če panožna kolektivna pogodba določa drugačen odpovedni rok, in v nobenem primeru ni krajši od 60 dni.

Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, je odpovedni rok 15 dni.

Obveznost plačila odpravnine

Na koncu je treba preučiti pogoje, pod katerimi je (nekdanji) delodajalec dolžan plačati odpravnino (nekdanjemu) delavcu, katerega pogodbo o zaposlitvi je odpovedal delodajalec (in ne delavec). V skladu s 110. členom ZDR-1 mora delodajalec izplačati odpravnino delavcu, ki mu je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi “poslovnega razloga” ali “nesposobnosti”. Delodajalec pa ni dolžan izplačati odpravnine, če je delavec sam odpovedal pogodbo o zaposlitvi (odpoved je v skladu z “voljo delavca”) ali če je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti ali nesposobnosti.

Natančno izračunan znesek odpravnine je odvisen od dejavnikov, ki jih je mogoče razbrati iz 108. člena ZDR-1, ki določa, da se izračuna na podlagi povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih, pri čemer se ves čas upošteva število let delovne dobe pri delodajalcu.

Zaključek

Določbe ZDR-1 glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavljajo pravni okvir pravic in obveznosti delodajalcev in delavcev na delovnem mestu. Dober odvetnik za delovno pravo lahko nudi pravne storitve na tem področju: vključno s pravnim svetovanjem in zastopanjem, delodajalcem/delavcem v zadevah, povezanih z delovnopravno zakonodajo/procesi, vključno z odpovedjo pogodb o zaposlitvi.

Če ste se znašli v položaju, ko potrebujete pravne storitve v Sloveniji, in iščete odvetniško pisarno v Ljubljani ali (natančneje) odvetnika za civilno pravo / odvetnika za delovno pravo v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik za delovno pravo v Sloveniji vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje – pomaga vam krmariti po zapletenosti slovenskega delovnega prava in zagotovi, da so vaše pravice zaščitene.

Če povzamemo, je v nadaljevanju navedenih nekaj ključnih ugotovitev iz tega članka:

ZDR-1 je temeljni pravni instrument, ki ureja delovna razmerja v Sloveniji, vključno s postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi.

• Delodajalec lahko izvede redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če za odpoved obstaja utemeljen razlog, ki mora biti izrecno naveden v obvestilu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
• Razlogi za redno odpoved so taksativno našteti v zakonu za delodajalca (delavec pa razloga ne potrebuje, če želi odpovedati pogodbo).
• Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenih razlogov po 90. členu ZDR-1, kot so med drugim začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe ali starševskega dopusta, članstvo v sindikatu, sodelovanje v sindikalnih aktivnostih, rasno poreklo, starost, zakonski stan, vera ali politična pripadnost.
• Najkrajša odpovedna roka za redne odpovedi s strani delavca in delodajalca sta določena v drugem odstavku 94. člena oziroma tretjem odstavku 94. člena.
• Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino delavcu, katerega pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana zaradi poslovnega razloga ali nesposobnosti.
• Odvetnik ali odvetniška družba lahko v Sloveniji delodajalcem in delavcem nudi pravne storitve, vključno s pravnim svetovanjem in zastopanjem, v zadevah, povezanih z delovnim pravom, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.