Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s Sodbo in sklepom opr. št. VIII Ips 19/2024 z dne 17. 12. 2024 obravnavalo vprašanja zmote in prevare pri podpisu sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V prispevku povzemamo ključne ugotovitve odločbe, pravne posledice za delodajalce in delavce ter podajamo kritično analizo pravnih argumentov Vrhovnega sodišča. Več relevantnih člankov z delovnopravnega področja si lahko ogledate na naši spletni strani, zlasti pri člankih, z naslovom “odvetnik za delovno pravo”.

---

Povzetek dejanskega stanja

Delavka je pri delodajalcu, zaradi reorganizacije podjetja prejela ponudbo za podpis dveh dokumentov:

1. Sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki je predvideval takojšnje prenehanje delovnega razmerja, in
2. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas z drugim delodajalcem (povezano družbo prvega delodajalca) za določen čas za obdobje dveh mesecev.

Delodajalec je ob podpisu teh dokumentov delavki zagotovil, da bo upravičena do odpravnine, kot če bi bila deležna redne odpovedi iz poslovnega razloga, in da bo po zaključku delovnega razmerja lahko pridobila pravice na Zavodu RS za zaposlovanje. Kasneje je delavka ugotovila, da je s sprejemo te “paketne ponudbe” dejansko izgubila pravico do polne odpravnine in odpovednega roka, kar naj bi bilo posledica zamolčanja bistvenih dejstev s strani delodajalca.

---

Pravna vprašanja in odločitev Vrhovnega sodišča

Osrednje vprašanje v obravnavani odločbi je bilo, ali gre v tem primeru za prevaro, ki jo opredeljuje prvi odstavek 49. člena ter opravičljivo zmoto, kot jo opredeljujeta 46. člen Obligacijskega zakonika (OZ).

Ugotovitve sodišča

1. Prevara in zamolčanje dejstev: Oseba iz kadrovske službe delodajalca je po oceni Vrhovnega sodišča delavki namerno zamolčala, da ne bo upravičena do polne odpravnine in daljšega odpovednega roka. To zamolčanje naj bi pri delavki povzročilo zmoto v nagibu, zaradi katere je delavka podpisala sporne dokumente.
2. Položaj delavca kot šibkejše stranke: Delodajalec naj bi bil dolžan delavko aktivno seznaniti s pravnimi posledicami podpisa sporazuma, še posebej glede izgube pravic, do katerih bi bila sicer upravičena v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
3. Odpoved pravicam: Ustavno sodišče RS naj bi že večkrat poudarilo, da se delavec ne more veljavno odpovedati kogentnim pravicam iz delovnega razmerja, vključno z odpravnino.

Vrhovno sodišče je na podlagi teh ugotovitev zaključilo, da so bile izpolnjene vse predpostavke za ugotovitev prevare oziroma opravičljive bistvene zmote pri delavki.

---

Analiza pravnih argumentov

V obravnavanem primeru se porajajo naslednje dileme:

1. Ločitev med dejanskimi in pravnimi zmotami: Sodba Vrhovnega sodišča združuje pojma dejanske in pravne zmote. V tem primeru bi lahko šlo tudi za zmoto o pravnih posledicah, ki ne more biti razlog za razveljavitev pravnega posla (sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi). Po načelu ignorantia iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje) bi delavka namreč morala preveriti pravne posledice sklenitve sporazuma, preden ga je podpisala.
2. Odgovornost delavca: Sodišče ni zadostno preučilo vprašanja, ali bi tožnica z večjo skrbnostjo lahko preprečila svojo zmoto. Od povprečne osebe, ki je pravni laik, se lahko pričakuje, da se pred podpisom pravnih dokumentov posvetuje s strokovnjakom.

---

Praktični nasveti za delodajalce in delavce

Za delodajalce:

• Pri ponujanju sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi poskrbite za jasno in popolno seznanitev delavca s posledicami, ki naj bo vsebovana v samem sporazumu.
• Izogibajte se praksam, ki bi lahko nakazovale na izkoriščanje odvisnega položaja delavca.

Za delavce:

• Pred podpisom kakršnegakoli sporazuma o prenehanju delovnega razmerja se posvetujte s pravnim strokovnjakom.
• Vztrajajte pri pridobitvi pisne potrditve vseh obljubljenih pravic.

---

Zaključek

Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 19/2024 predstavlja pomemben precedens pri obravnavi primerov, kjer delodajalci s svojim ravnanjem povzročijo zmoto delavca. Čeprav sodba postavlja visoke standarde za dolžnosti delodajalcev, odpira tudi vprašanja glede odgovornosti delavca za lastne odločitve. Praktično in teoretično gre za primer, ki bo v prihodnje oblikoval ravnanja v delovnopravnih razmerjih.

Če potrebujete pravne storitve in iščete odvetniško družbo v Ljubljani, znotraj katere vam lahko svetuje odvetnik za civilno pravo oziroma odvetnik za delovno pravo, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Usposobljen odvetnik za delovno pravo ali odvetniška družba v Ljubljani vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje in zagotovi, da so vaše pravice zaščitene.

Več informacij o delovnem pravu v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več delovnopravnih tem najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe, zlasti z naslovom “odvetnik za delovno pravo”.