Uvod

Dne 22. januarja 2025 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi X Ips 35/2024 izdalo sodbo, s katero je obravnavalo vprašanje pravilne uporabe 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z izvedbo ustne obravnave pri zaslišanju prič. Sodba predstavlja pomembno potrditev osnovnih načel varstva procesnih pravic strank v upravnih postopkih.

Dejanske okoliščine

V obravnavani zadevi je Upravno sodišče RS ugotovilo, da je tožena stranka pri izdaji odločbe v upravnem postopku kršila pravila upravnega postopka, saj ni sledila pravilom o dokazovanju s pričami. Tožeča stranka je že v upravnem postopku zahtevala zaslišanje treh prič, vendar je tožena stranka njihove pisne izjave pridobila, ustnega zaslišanja pa ni izvedla, pri čemer se je sklicevala na načelo ekonomičnosti in na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za kompleksna vprašanja, pri katerih je bolj smiselna pisna oblika izjave priče.

Upravno sodišče je poudarilo, da ustna obravnava praviloma služi neposrednemu zaslišanju prič in omogoča stranki, da neposredno postavlja vprašanja, kar je ključno za razjasnitev dejanskega stanja. Posledično je bila tožeča stranka prikrajšana za svojo pravico do izjave o dejstvih, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe.

Ključna pravna vprašanja – Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Vrhovno sodišče je odločalo o vprašanju, ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen ZUP, ko je ugotovilo, da morajo biti priče, ki so v postopku podale pisne izjave, zaslišane tudi na ustni obravnavi.

154. člen ZUP določa, da je ustna obravnava obvezna v primerih, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi ali kadar je treba zaslišati priče ali izvedence. Namen ustne obravnave je razjasnitev merodajnih dejstev in zagotavljanje pravice do obrambe stranke, s čimer se uresničujeta načeli materialne resnice (8. člen ZUP) in zaslišanja stranke (9. člen ZUP).

Odločitev – Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Presodilo je, da ZUP ne predvideva nadomeščanja ustnega zaslišanja prič s pisnimi izjavami, kadar gre za primere, ko je ustna obravnava po določbah ZUP obvezna. Ustna obravnava omogoča strankam aktivno sodelovanje v postopku, saj lahko neposredno postavljajo vprašanja pričam in izpodbijajo njihova stališča.

Vrhovno sodišče je ponovno poudarilo, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja pri zaslišanju prič, saj je to bistven element pravice do izjave in s tem enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Nenazadnje lahko preuranjeno ocenjevanje dokazov brez ustnega zaslišanja vodi v pomanjkljivo ugotovitev dejanskega stanja.

Pomen sodbe za prihodnje primere

Ta sodba ima pomembne posledice za prakso upravnih organov in sodišč pri odločanju o izvedbi ustne obravnave. Potrjuje, da v primerih, ko ZUP določa obveznost zaslišanja prič na ustni obravnavi, ni dopustno zgolj pridobiti njihovih pisnih izjav in sicer ne glede na to ali gre za kompleksna pravna vprašanja, pri katerih je mogoče bolj smiselno pridobivanje pisnih stališč. Sodba krepi pravico strank do udeležbe v postopku in zagotavlja višjo stopnjo procesnih jamstev pri upravnem odločanju.

Upravni organi bodo morali pri prihodnjih odločitvah o izvedbi ustne obravnave upoštevati, da je ta nujna v primerih, ko se zaslišujejo priče, saj se s tem zagotavlja transparentnost postopka in varstvo procesnih pravic strank.

Zaključek

Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 35/2024 predstavlja pomemben prispevek k razlagi in uporabi pravil upravnega postopka, zlasti v zvezi z izvedbo dokazov. Poudarja pomen ustne obravnave pri zaslišanju prič in krepi načelo zaslišanja stranke ter pravico do enakega varstva pravic. Odločitev bo nedvomno vplivala na nadaljnjo prakso upravnih organov in sodišč pri obravnavi podobnih vprašanj.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Odvetnik vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe.