1. Uvod

Dne 20. januarja 2025 je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sklep v zadevi opr. št. III Cp 42/2025, ki obravnava vprašanje umika spremenjene tožbe brez soglasja tožencev in toženčevega pravnega interesa za vložitev pritožbe. V nadaljevanju odvetnik za civilno pravo povzema ključne vidike sodbe in njene posledice za sodno prakso.

2. Dejanski stan

Tožnik je 27. februarja 2020 vložil tožbo zoper toženca, v kateri je zahteval plačilo 100.000,00 EUR iz naslova pogodbene kazni. Kasneje, 17. maja 2023, je svoj zahtevek povečal na 550.000,00 EUR in uveljavljal tudi poslovno odškodninsko odgovornost tožencev. Toženca sta na naroku 18. maja 2023 nasprotovala tej spremembi tožbe.

Po prejemu plačilnega naloga za doplačilo sodne takse je tožnik 9. novembra 2023 umaknil tožbo v povečanem znesku. Toženca sta 5. julija 2024 izrazila nestrinjanje z umikom spremenjene tožbe ter vztrajala pri tem, da mora sodišče v tej situaciji, ob nestrinjanju tožencev z umikom, (delno) zavrniti tožbeni zahtevek.

3. Pravno vprašanje

Ključno vprašanje, s katerim se je ukvarjalo Višje sodišče, je bilo, ali je bil tožnikov umik spremenjene tožbe veljaven brez soglasja tožencev in ali sta toženca imela pravni interes za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo takšen umik.

4. Stališče Višjega sodišča

Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožencev in pojasnilo:

• Po prvem odstavku 185. člena ZPP je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke, razen če sodišče oceni, da bi bila sprememba smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.
• Tožnik je umaknil svojo vlogo pred izdajo sklepa o dopustnosti spremembe tožbe, kar pomeni, da za ta procesni manever ni potreboval soglasja tožencev.
• Toženca se še nista spustila v obravnavanje spremenjene tožbe, zato se zanju ni uporabljalo pravilo iz 188. člena ZPP, ki določa, da je za umik tožbe po obravnavi potrebna privolitev tožene stranke.
• Toženca sta s svojim nasprotovanjem umiku tožbe delovala v nasprotju s svojo predhodno izjavo o nasprotovanju spremembi tožbe, kar predstavlja kršitev načela venire contra factum proprium in pomeni nepošteno izvrševanje procesnih pravic.
• Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pritožbni interes ima le stranka, katere pravni položaj bi se z odločitvijo pritožbenega sodišča lahko izboljšal, kar v konkretnem primeru ni bilo podano.

5. Zaključek – Odvetnik za civilno pravo

Višje sodišče je pritožbo tožencev zavrglo kot nedovoljeno zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Ta sodna odločba potrjuje, da lahko tožnik umakne spremenjeno tožbo brez soglasja tožencev, če se ti še niso spustili v obravnavanje spremenjene tožbe – pri čemer se nasprotovanje spremembi tožbe ne šteje za obravnavanje spremenjene tožbe. Odločitev tudi poudarja načelo poštenega izvrševanja procesnih pravic in pomen pravnega interesa kot predpostavke za dovoljenost pritožbe.

Če potrebujete pravne storitve, ki jih lahko zagotovi odvetnik za civilno pravo ali odvetniška družba v Ljubljani, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Naša odvetniška pisarna v Ljubljani vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje ter zagotovi, da so vaše pravice zaščitene. Več informacij o predpisih v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več podobnih tem, pa lahko najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe, zlasti med članki, ki vsebujejo navedbo “odvetnik za civilno pravo”.