Ključnega pomena je, da imamo učinkovite sisteme, ki omogočajo učinkovito in hitro reševanje sporov, saj so ti neizogiben vidik tako poslovnega kot zasebnega življenja. Namen pravdnega postopka je zagotoviti pravičen način reševanja sporov med strankami v sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb. V tem članku bomo povzeli določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na spremembo tožbe.

Sprememba tožbe

V skladu s 184. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima tožeča stranka pravico spremeniti tožbo do konca glavne obravnave. Sprememba lahko vključuje spremembo identitete tožbenega zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da obstajajo določene omejitve, ki so predstavljene v nadaljevanju.

Sprememba s soglasjem tožene stranke

Iz 185. člena ZPP izhaja, da potem ko je toženi stranki vročen prvotni zahtevek in je vključena v sodni postopek, je za kakršnekoli spremembe tožbe običajno potrebno njeno soglasje. Kljub upiranju  tožene stranke, lahko sodišče dopusti spremembo, če meni, da bi bilo to smiselno za dokončno rešitev razmerij med strankama. Če sprememba povzroči spremembo pristojnosti sodišča, se šteje, da sprememba tožbe ni smiselna za končno rešitev razmerij med strankama. Poleg tega pa je v tem členu določeno tudi, da se šteje, da se tožena stranka strinja s spremembo tožbe, če začne sodni postopek na podlagi spremenjene tožbe, ne da bi spremembi nasprotovala.

Sprememba brez soglasja tožene stranke

V določenih primerih soglasje tožene stranke ni potrebno (da lahko tožeča stranka spremeni tožbo). 186. člen ZPP določa, da je to možno v dveh situacijah, in sicer:

• če tožeča stranka  spremeni tožbo zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage in v spremenjeni tožbi zahteva drug predmet ali denarni znesek, ali
• če tožeča stranka vloži vmesni ugotovitveni zahtevek v skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP

Zamenjava tožene stranke (subjektivna sprememba)

V 187. člen ZPP pa je urejen še en način spremembe tožbe. Do zaključka glavne obravnave lahko tožeča stranka spremeni tožbo tako, da namesto prvotne tožene stranke toži koga drugega. Za spremembo tožbe v tem smislu je potrebno soglasje osebe, ki naj bi vstopila v postopek namesto tožene stranke. V kolikor pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebno tudi njeno soglasje. Oseba, ki vstopi v pravdo namesto tožene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.

Zaključek

Zaključimo lahko, da Zakon o pravdnem postopku določa jasne smernice za spremembo tožbe v pravdnem postopku. Tožeča stranka ima pravico do spremembe tožbe do zaključka glavne obravnave, vendar z določenimi omejitvami. Za spremembo tožbe je potrebno soglasje tožene stranke, razen v posebnih okoliščinah, določenih v zakonu.  Pri tem upoštevajte, da vsako sodišče mora (ali bi moralo) toženi stranki omogočiti potreben čas za pripravo na sodni postopek v zvezi s tožbo po njeni spremembi, če ta še ni imela dovolj časa. Učinkovito reševanje razmerij med strankami je odvisno od poštene uporabe pravil in predpisov, ki urejajo spremembo tožbe v civilnem procesnem pravu.

Potrebujete pravni nasvet v Sloveniji? Pri tem vam lahko pomaga odvetnik za civilno pravo v Ljubljani. Obrnite se na našo odvetniško pisarno in naše odvetnike, kjer nudimo različne pravne storitve, predvsem na področju civilnega in korporacijskega prava.

Več informacij o naših pravnih storitvah najdete na naši spletni strani, več informacij o pravnem svetovanju na splošno ter imenik odvetnikov pa na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije. Več informacij o ustreznih pravnih aktih, vključno z Zakonom o pravdnem postopku, najdete na spletni strani Ministrstva za pravosodje.