Dne 22. januarja 2025 je Višje delovno in socialno sodišče (VDSS) izdalo sklep Pdp 578/2024, s katerim je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ključna vprašanja v obravnavani zadevi so bila povezana z določitvijo kriterijev za obstoj trpinčenja na delovnem mestu in presojo izvedenih dokazov. Odvetnik za delovno pravo predstavlja temeljna vprašanja citirane sodbe v nadaljevanju.

Bistvene ugotovitve pritožbenega sodišča

Toženka se je pritožila zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka, pri čimer je izpostavila, da sodišče prve stopnje ni navedlo jasnih razlogov za zaključek o obstoju sistematičnega, graje vrednega in žaljivega ravnanja. VDSS je pritožbi ugodilo in pri tem poudarilo:

• Iz sodbe ni bilo mogoče razbrati, katera posamezna ravnanja so bila opredeljena kot graje vredna in žaljiva ter zakaj skupek dejanj pomeni trpinčenje.
• Sodišče prve stopnje je pri presoji trpinčenja izhajalo zgolj iz trditev in dokazov tožnic, ne da bi dokazno ovrednotilo nasprotne izjave in priče.
• Poudarilo je, da slabih odnosov v delovnem okolju ni mogoče avtomatično opredeliti kot trpinčenje.

Pravni okvir trpinčenja na delovnem mestu – Delovno pravo

Pritožbenemu sodišču je bila v obravnavani zadevi ključna interpretacija 7. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki trpinčenje na delovnem mestu določa kot “vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom”.

Iz te definicije jasno izhaja, da morajo biti ravnanja:

• Ponavljajoča se ali sistematična (posamezno ravnanje ni zadostno za ugotovitev trpinčenja);
• Negativna in žaljiva kot celota;
• Usmerjena proti določenim delavcem.

Pritožbenemu sodišču se je zdelo ključno, da presoja ravnanj poteka celostno, vendar tudi ob upoštevanju vseh izvedenih dokazov in izpovedi.

Neustrezna obrazložitev prvostopenjskega sodišča

Sodišče prve stopnje je tožnicama pritrdilo na podlagi njunih izpovedi glede osamitve od vodje in sodelavk kadrovske službe, odvzema pooblastil in prikrite prisile pri izvedbi poligrafskega testiranja. Vendar:

• Ni dokazno ovrednotilo izpovedi drugih prič, ki so izpovedale drugače.
• Ni obrazložilo, zakaj celota dejanj objektivno ustreza pravni definiciji trpinčenja.
• Je spregledalo trditve toženke o razlogih za premestitev tožnic v drugo pisarno (varovanje poslovnih podatkov in preprečitev zaostrovanja odnosov).

Ker se sodišče prve stopnje ni ustrezno opredelilo do dokazov toženke, je s tem kršilo njeno pravico do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Stališče pritožbenega sodišča

VDSS je poudarilo, da samo dejstvo, da so odnosi na delovnem mestu slabi, še ne pomeni avtomatično trpinčenja. Posebej je izpostavilo, da:

• Osamitev tožnic od vodje in sodelavk ni nujno trpinčenje, če ni dokazov o žaljivosti in negativni nameri.
• Odvzem določenih pooblastil je lahko upravičen z organizacijskimi razlogi.
• Poligrafsko testiranje ni bilo usmerjeno zoper tožnici.

Glede na pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega sodišča je VDSS sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Zaključek – Odvetnik za delovno pravo

Odločitev VDSS opozarja na pomen skrbnega tehtanja vseh dokazov pri ugotavljanju trpinčenja na delovnem mestu. Poudarja, da morajo biti sodišča pri takšnih presojah objektivna ter upoštevati tudi dokaze in izjave delodajalca. Neustrezno obrazložene odločitve, ki ne pojasnjujejo, zakaj skupek dejanj ustreza pravni definiciji trpinčenja, predstavljajo bistveno kršitev postopka in lahko vodijo v razveljavitev sodbe. Ta primer tako postavlja pomemben precedens glede presoje trpinčenja v sodni praksi.

Če potrebujete pravne storitve in iščete odvetniško družbo v Ljubljani, znotraj katere vam lahko svetuje odvetnik za civilno pravo oziroma odvetnik za delovno pravo, razmislite o tem, da nas kontaktirate z uporabo naših kontaktnih podatkov, kot so objavljeni na naši spletni strani. Usposobljen odvetnik za delovno pravo ali odvetniška družba v Ljubljani vam lahko zagotovi pravni nasvet in zastopanje in zagotovi, da so vaše pravice zaščitene.

Več informacij o delovnem pravu v Sloveniji najdete na uradnih straneh slovenske Vlade. Več delovnopravnih tem najdete na strani z objavami naše odvetniške družbe, zlasti z naslovom “odvetnik za delovno pravo”.