Sodišče Evropske unije : Sodba v zadevi C-517/23 | Apothekerkammer Nordrhein

Oglaševanje predpisanih zdravil: Dovoljene in prepovedane prakse po pravu EU Sodišče Evropske unije (SEU) je v zadevi C-517/23 - Apothekerkammer Nordrhein obravnavalo vprašanje skladnosti nemške zakonodaje s pravom EU v zvezi z oglaševanjem zdravil na recept. Ključna ugotovitev SEU je, da lahko države članice dovolijo določene oglaševalske ukrepe za spodbujanje nakupa nedefiniranih zdravil na recept v obliki popustov ali fiksnih zneskov, hkrati pa lahko prepovejo druge oblike oglaševanja, kot so boni za nakup drugih izdelkov. Ozadje primera (Sodišče Evropske unije) Podjetje DocMorris, nizozemska...

Read more...

Sodišče Evropske unije o slovenski ureditvi: Dopustnost omejitve provizije nepremičninskih agencij na 4 %

Uvod - Zadva C-674/23 (Sodišče Evropske unije) V zadevi C-674/23 (AEON NEPREMIČNINE in drugi), Sodišče Evropske unije (SEU) obravnava vprašanje skladnosti omejitve provizij nepremičninskih agencij z evropskim pravom. Ključna določba slovenske zakonodaje (5. člen Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr)) določa, da v primeru nakupa ali prodaje nepremičnine provizija ne sme presegati 4 % pogodbene cene, medtem ko je za najem omejitev enaka 4 % od zmnožka mesečne najemnine in števila mesecev oddaje. Pogodbe o posredovanju, v katerih te omejitve niso upoštevane,...

Read more...

Digitalna platforma v konkurenčnem pravu : Sodba Sodišča v zadevi C-233/23 (Alphabet in drugi)

1. Uvod Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) je v zadevi C-233/23 presodilo, da lahko ravnanje podjetja s prevladujočim položajem, ki zavrne zagotavljanje interoperabilnosti svoje digitalne platforme z aplikacijo tretjega podjetja, pomeni zlorabo prevladujočega položaja. To velja tudi v primerih, ko digitalna platforma sama ni nepogrešljiva za komercialno rabo aplikacije, če je bila razvita na način, ki naj bi omogočal uporabo tudi tretjim ponudnikom ter posledično povečeval privlačnost za potrošnike. 2. Ozadje zadeve - Aplikacija in digitalna platforma Družba Enel (Italija) je leta 2018...

Read more...

Zadostna sredstva za slovensko državljanstvo: Pogoji in pravna interpretacija

Uvod Pridobitev državljanstva Republike Slovenije s postopkom naturalizacije je mogoča ob izpolnjevanju določenih pogojev, ki jih določa Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS). Eden izmed teh pogojev za slovensko državljanstvo je zahteva po zadostnih sredstvih, ki prosilcu in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. V tem članku bomo podrobneje analizirali pravne kriterije in sodno prakso, ki opredeljujejo ta pogoj. Pravna podlaga 1. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) - pogoji za slovensko državljanstvo V skladu s 4. točko prvega odstavka...

Read more...

Trpinčenje na delovnem mestu – Sklep VDSS z dne 22. 1. 2025 – Delovno pravo

Dne 22. januarja 2025 je Višje delovno in socialno sodišče (VDSS) izdalo sklep Pdp 578/2024, s katerim je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ključna vprašanja v obravnavani zadevi so bila povezana z določitvijo kriterijev za obstoj trpinčenja na delovnem mestu in presojo izvedenih dokazov. Odvetnik za delovno pravo predstavlja temeljna vprašanja citirane sodbe v nadaljevanju. Bistvene ugotovitve pritožbenega sodišča Toženka se je pritožila zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka, pri čimer je...

Read more...

Razširitev Meril za Dopustitev Revizije: Vrhovno sodišče RS – Sklep X DoR 380/2022-30

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom X DoR 380/2022-30 z dne 29. januarja 2025 sledilo usmeritvam Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-144/23 z dne 15. oktobra 2024 ter razširilo merila za dopustitev revizije. Ključna sprememba se nanaša na obveznost postavitve predhodnega vprašanja SEU in njen vpliv na presojo pomembnosti pravnega vprašanja. Pravna podlaga za dopustitev revizije Dopustitev revizije ureja 367.a čen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da se revizija dopusti, če je mogoče pričakovati, da bo Vrhovno sodišče...

Read more...

Neevropski priseljenci in stanovanja – Sklepni predlogi generalne pravobranilke v zadevi C-417/23

Uvod - Priseljenci (skupine) Generalna pravobranilka Tamara Ćapeta je v zadevi C-417/23 pred Sodiščem EU (SEU) obravnavala dansko zakonodajo o javnih stanovanjih v tako imenovanih "območjih preobrazbe", ki temelji na razlikovanju med zahodnimi in ne-zahodnimi priseljenci. Po njeni presoji zakonodaja predstavlja neposredno diskriminacijo na podlagi etničnega kriterija, kar sproža vprašanje skladnosti z Direktivo 2000/43/ES o rasni in etnični enakosti. Ozadje zadeve - Stanovanja v problematičnih območjih Danska zakonodaja določa različne vrste sosesk z neugodnimi socio-ekonomskimi razmerami, pri čemer so tista območja, kjer delež...

Read more...

Pomen ustnega zaslišanja prič v najnovejši sodni praksi (Vrhovno sodišče – Sodba X Ips 35/2024 z dne 22. 1. 2025)

Uvod Dne 22. januarja 2025 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi X Ips 35/2024 izdalo sodbo, s katero je obravnavalo vprašanje pravilne uporabe 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z izvedbo ustne obravnave pri zaslišanju prič. Sodba predstavlja pomembno potrditev osnovnih načel varstva procesnih pravic strank v upravnih postopkih. Dejanske okoliščine V obravnavani zadevi je Upravno sodišče RS ugotovilo, da je tožena stranka pri izdaji odločbe v upravnem postopku kršila pravila upravnega postopka, saj ni sledila pravilom o...

Read more...

Sodna praksa: Višje sodišče v Ljubljani o umiku spremenjene tožbe brez soglasja tožencev – Odvetnik za civilno pravo

1. Uvod Dne 20. januarja 2025 je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sklep v zadevi opr. št. III Cp 42/2025, ki obravnava vprašanje umika spremenjene tožbe brez soglasja tožencev in toženčevega pravnega interesa za vložitev pritožbe. V nadaljevanju odvetnik za civilno pravo povzema ključne vidike sodbe in njene posledice za sodno prakso. 2. Dejanski stan Tožnik je 27. februarja 2020 vložil tožbo zoper toženca, v kateri je zahteval plačilo 100.000,00 EUR iz naslova pogodbene kazni. Kasneje, 17. maja 2023, je svoj zahtevek povečal...

Read more...

Odškodnina za nepremoženjsko škodo – Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. I Cp 640/2024 z dne 7. 1. 2025 potrjuje uveljavljeno sodno prakso

1. Uvod - Odškodnina za nepremoženjsko škodo v najnovejši sodni praksi Sodna praksa na področju nepremoženjske škode ima bistveno vlogo pri zagotavljanju pravičnosti in enakosti v pravnem sistemu glede določanja obsega oziroma višine priznane odškodnine. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo opr. št. I Cp 640/2024 z dne 7. 1. 2025 obravnavalo pritožbo v zvezi z vprašanjem, ali je pravilno odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (za telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem in strah) ter potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. 2....

Read more...

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje spletne strani. Več

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close